“Sonce je Zemlji najbližja zvezda /…/, povprečno velika zvezda v zunanji tretjini Mlečne ceste.” To je prvi stavek gesla o Soncu na Wikipediji. Izvemo, da ima ta zvezda premer 1,4 milijona kilometrov in je približno 110-krat večja od Zemlje. V Svetem pismu je Sonce opisano kot del prvotno skladnega stvarstva, kar omenja tudi psalmist v uvodni vrstici. Stvarnik je vse uredil tako, da je Zemlja od Sonca oddaljena ravno prav, da lahko na primer rastejo in cvetijo sončnice. Babilonci so Sonce častili kot enega svojih bogov. Ustvarjeno so zamenjali s Stvarnikom. Ta zamenjava je problematična še danes. Ljudje namreč pogosto sebe vidijo kot “sonce”, okoli katerega se vse vrti. Takšni “častilci sonca” zatemnjujejo svoje življenje in življenje drugih.

Na Wikipediji piše, da gre Sonce skozi tri življenjske faze: sedanjo fazo rumene pritlikavke, fazo rdeče orjakinje in končno, po približno 12,5 milijard let, fazo bele pritlikavke, ki bo zavita v planetarno meglico. V nekem trenutku bo po mnenju astronomov sončni ogenj ugasnil. V Svetem pismu o teh fazah ne izvemo ničesar. Navsezadnje to ni astronomski učbenik. Izvemo pa, da prerok Malahija našega Stvarnika in Odrešenika opisuje kot “Sonce pravičnosti” (Mal 3,20).

Hvala ti, Jezus, ker se v svoji besedi razodevaš tako sijoče svetel – svetlejši od tisočerih sonc! Celo Goethe, ki Jezusa ni sprejel za Odrešenika, je zapisal: “Nikjer luč razodetja ne gori tako dostojno kot v Novi zavezi.” Tudi Einstein je priznal: “Nikjer se Bog ni tako jasno postavil pred nas, samo svetloba, samo sijaj.” Po Jezusu je naše življenje postalo svetlo. Ker je Jezus naše sonce, nas tudi danes čakajo pozitivne izkušnje, znamenja njegove ljubezni, njegova toplina in dobri obeti. Tako se “rdeče strašne velikanke” in “bele frustracijske pritlikavke” skrčijo in umaknejo za “planetarne gore”.

Burkhard Mayer

—

Copyright: © 2021 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Translation of work: Andachtsbuch 2022