Ko kristjani govorimo o Svetem pismu, praviloma pomislimo na sveto knjigo, ki ima odgovore na vsa vprašanja ter je namenjena reševanju in ne ustvarjanju problemov. Kako se vam zdi današnje besedilo iz Pisma Hebrejcem? Ali razvozlava ali še bolj zapleta razumevanje pojma vere?

Ali je res v naši moči verjeti v Božji obstoj, kakor je v naši moči odločiti se, ali bomo obuli črne ali sive nogavice, in potem tudi delovati skladno z odločitvijo? Dodajmo k temu oteževalno okoliščino, da smo morda bili vzgajani v ateistični družini in okolju. Ali je verjeti ali ne verjeti v Božji obstoj podobno, kot bi pritisnili stikalo in prižgali ali ugasnili luč?

Celo kadar so posledice popolnoma jasne, se težko odločimo. (Ali bom pojedel en kos čokoladne torte ali tri ali pa nobenega?) Zato poskušajmo razumeti današnje svetopisemsko besedilo v luči Jezusovega zagotovila: “Blagor lačnim in žejnim pravičnosti, kajti nasičeni bodo” (Mt 5,6).

Razmislimo in se vprašajmo: Ali nekdo, ki pravi, da ne ve, ali Bog obstaja, ne more biti lačen in žejen pravičnosti? Morda so prav takšni zelo lačni in žejni pravičnosti!

Saj tudi moj prijatelj ateist pravi, da ima upanje in željo, da bi bilo tako, kakor verjamemo kristjani. Ali ni to zanimivo? Ali to ne narekuje, da obstajajo ljudje, ki iščejo Boga, vendar so ga zaenkrat našli na malce drugačen način kot mi – skozi spoznanje moralnih načel, ki temeljijo na ”zlatem pravilu” (”Kar želiš, da drugi storijo tebi, naredi ti njim …”) – ter da smo eni in drugi dovzetni za glas Svetega Duha?

Če ste vernik, ali ste kdaj pomislili: ”Kaj, če resnično ni Boga?” Če pa ste ateist in “slučajno” berete to razmišljanje, ali ste kdaj pomislili: ”Kaj, če resnično obstaja Bog?”

Obe vprašanji poznam iz osebne izkušnje: ”Kaj, če resnično ni Boga?” in ”Kaj, če resnično obstaja Bog?” Kaj sem torej, vernik ali ateist? Boljše vprašanje bi bilo, kaj si bolj želim – da Bog obstaja ali da ne obstaja? Ne eno ne drugo, temveč da obstaja On, ki si ga resnično želim srečati!

Vera, o kateri govori uvodno svetopisemsko besedilo, ni toliko odvisna od vernikove sposobnosti, da veruje v obstoj nevidnega sveta, kolikor je odraz njegove želje oziroma hrepenenja po tem, da obstaja nekaj lepšega, pristnejšega, boljšega in pravičnejšega od tega, kar zdaj doživljamo na tem svetu.

Nekatere izjave v Svetem pismu so na prvi pogled težko razumljive, toda vedno znova se je pokazalo, da smo po globljem in iskrenem raziskovanju takšnih odlomkov opogumljeni. Naša vera zraste, toda le, če vedno vztrajamo pri načelu, da je Bog resnično dober in pravičen. Glede našega prepričanja o njegovem obstoju bo On že ob pravem trenutku poskrbel.

V razmislek: mnogi ateisti menijo, da ni Boga, vendar ne bi imeli nič proti, da obstaja Bog, kakršnega je predstavil Jezus; padli angeli dobro vedo, da takšen Bog obstaja, vendar si ga ne želijo. Razlika med njimi je več kot očitna; Božja pripravljenost, da odreši tiste, ki si to želijo, pa je bila potrjena na križu.

Bog naj pomaga neveri vseh nas, ki verujemo! (Mr 9,24)

Vladimir Odorčić