24.januar
Saj ne razumem niti tega, kar delam: ne delam namreč tega, kar hočem, temveč počenjam to, kar sovražim.
Pismo Rimljanom 7,15
Oh, Pavel! Ali si imel tako malo samonadzora? Kljub vsem izkušnjam, ki si jih imel z Bogom in kljub vsem tvojim dosežkom za takrat še mlado krščanstvo ter kljub tvoji predanosti napredku evangelija! Ne morem verjeti. Pavel, najboljši zgled predanosti Božjim interesom, ne dela tega, kar hoče, temveč to, kar sovraži, torej greh? To si je težko predstavljati, kajne? Teologi se trudijo, da bi pravilno razumeli njegove besede. Ali jih je treba razumeti avtobiografsko? Če ne, ali je imel v mislih spreobrnjeno ali nespreobrnjeno osebo?
Zame je zadeva popolnoma jasna. Ta sporni odlomek nedvomno govori o spreobrnjenem človeku. Besede, ki sledijo tej vrstici namreč potrjujejo mojo domnevo: ” Kot notranji človek namreč z veseljem soglašam z Božjo postavo, v svojih udih pa vidim drugo postavo, ki se bojuje proti postavi mojega uma in me usužnjuje postavi greha, ki je v mojih udih” (v. 22–23).
Ker sem realist, se mi zdi verjetno, da je Pavel z zaskrbljujočo jasnostjo opisoval boj, ki ga bije vsak človek tudi po tem, ko se odloči za Kristusa. Razkorak med tem, kar si dejansko želim, in tem, kar hoče moja grešna narava, je izziv, ki mu pogosto podležem. Apostol se je postavil na isto raven kot vsi, ki so se podali v boj z grehom in se ob samokritičnem pregledu zavedajo: ”Neuspešen sem bil in še vedno sem neuspešen.”
Proti zlu se borim z vsemi sredstvi, ki so mi na voljo, da bi ga potem še vedno delal.
Bilo bi skrajno malomarno, če bi to Pavlovo “priznanje” razumeli kot opravičilo za svoje šibkosti. Ni v moji moči, da bi enkrat za vselej premagal greh. Dilemo lahko reši samo Bog.
Hvala, dragi Pavel, za tvojo iskrenost. In hvala ti, Gospod Jezus, da mi podarjaš izpolnjeno življenje. Ti si rešitev, po kateri tako zelo hrepenim.
Gerhard Gregori
—
Copyright: © 2021 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Prevod dela: Andachtsbuch 2022