Glasba je mogočna, besedila so presunljiva in moje telo vibrira, ko gospel zbor iz Osla z mogočnim glasom zapoje: »Bog je spregovoril, cerkev naj reče ›amen‹.« Andraé Crouch, skladatelj, ki je napisal toliko privlačnih gospel pesmi, nam želi sporočiti: Božja beseda je na prvem mestu v vseh vprašanjih nauka in našega življenja.
Ko je Ezra takrat bral iz Svetega pisma, je šlo prav za to: »Ušesa vsega ljudstva so bila obrnjena proti knjigi postave« (vr. 3). Zbrano ljudstvo se je odzvalo z jasnim »amen«, s katerim je izpovedalo željo, da si v prihodnosti spet želi popolnoma slediti Božjim navodilom.
Zgodovina cerkve kaže, da se tega načela pogosto ni upoštevalo. V mnogih primerih so dogme ali odločitve cerkvenih zborov nadomestile Božjo besedo. Star pregovor pravi: »Rim je spregovoril, stvar je s tem zaključena.« To pomeni, da je beseda cerkve merilo, po katerem naj bi se verniki ravnali. Martin Luter je po drugi strani jasno postavil svoje merilo – sola scriptura, »samo Sveto pismo«.
Seveda je pomembno, da cerkvene skupnosti pri svojem razvoju oblikujejo načela vere, določajo življenjske smernice in se strinjajo glede razlag svetopisemskih besedil. Toda vse to ne sme nikoli nadomestiti neposredne Božje besede.
Prvo temeljno verovanje Krščanske adventistične cerkve zelo jasno navaja pomen Svetega pisma: s svojo Besedo »je Bog človeku zaupal vse nujno znanje za zveličanje. Sveto pismo je nezmotljivo razodetje njegove volje.« Božja beseda, Sveto pismo, je vedno pomembnejša od odločitev odbora ali človeških razlag.
»Bog je spregovoril!« Cerkev na to reče »Amen«. Kaj pa ti?

Roland Nickel