To svetopisemsko besedilo je z velikimi črkami napisano na steni v domu za starejše AdventWohlfahrtswerk v Berlin-Steglitzu. Ta Božja obljuba je lahko vir tolažbe in upanja – tako mladim kot starejšim. Čeprav pogosto potlačimo dejstvo, da je naša življenjska doba omejena in naša telesna čilost ne bo trajala dolgo, se vendarle zavedamo spremljajočih simptomov staranja. Zmogljivost peša, telesne omejitve vplivajo na vsakdanje življenje in zmanjša se umska prilagodljivost. Vsi smo podvrženi procesu minljivosti in bomo nekoč pripadali starejši generaciji. Jezusovo zapoved “Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe” (Mt 22,39) lahko torej uresničimo tudi na zelo praktičen način, tako da s starejšimi ravnamo skrbno, jim izkazujemo spoštovanje, opazimo njihove potrebe in jih podpiramo po svojih zmožnostih.

Neka molitev iz Afrike se glasi: “Blagor tistim, ki kažejo razumevanje za mojo spotikajočo se nogo in mojo ohromelo roko. Blagor tistim, ki razumejo, da se mora moje uho naprezati, da bi slišalo, kaj mi govorijo. Blagoslovljeni, ki se ustavijo s prijaznim nasmehom, da bi malo poklepetali z mano. Blagoslovljeni, ki nikoli ne rečejo: ‘To zgodbo sem danes slišal že dvakrat.’ Blagoslovljeni, ki znajo v meni vzbuditi spomine na prejšnje čase. Blagoslovljeni, ki so mi dali vedeti, da sem ljubljen, spoštovan in da nisem ostal sam. Blagor tistim, ki mi s svojo dobroto lajšajo dneve, ki so mi še ostali.” (“Gebet aus Afrika [Molitev iz Afrike]”, ghs, str. 1089)

V Razodetju 21 beremo, da na novi zemlji, ki jo Bog pripravlja vernikom, ne bo smrti, trpljenja, solz in bolečin. Zaupamo lahko, da se bo ta Božja obljuba uresničila in da nam Bog želi dati svojo moč in blagoslov tudi v našem zelo osebnem vsakdanjem življenju. Ljubezen in skrb, ki nam ju izkazuje, lahko danes prenesemo tudi na druge ljudi.

Dagmar Heck