Že kot majhen deček je ljubil in občudoval metulje. Zdaj, ko je bil odrasel moški, ga je spet očaral kokon. Našel ga je ob poti v parku na veji, ga skrbno zavil v robček in ga doma položil v velik steklen kozarec z luknjami v pokrovu. Opazoval je, kako se kokon trese. Ko so gibi postali zelo močni, ga je zaskrbelo za žival in je v kokon vrezal majhno luknjo. Metulj se je takoj izlegel in zlezel ob rob stekla. Vendar ni poletel. O svoji najdbi je povedal sosedu, ki je poučeval naravoslovje. Ta je takoj vedel, zakaj žival ni mogla leteti. Metulj namreč ni imel dovolj moči, ker se ni sam prebil iz kokona. (Po besedilu Alice Gray.)

Pavel v današnjem svetopisemskem besedilu spodbuja mladega sodelavca Timoteja, naj si prizadeva za pravičnost, pobožnost, vero, ljubezen, potrpežljivost in prijaznost. Kljub sovražnosti in nasprotovanju mora bojevati “dober boj vere”. Po njegovem zgledu so bili tudi poslušalci njegovega oznanjevanja spodbujeni, da sprejmejo dobro novico o odrešitvi po Jezusu.

Tudi mi smo poklicani bojevati ta dobri boj. Toda mnogi ga bojujejo napačno. Mislijo, da morajo več moliti, pogosteje in dlje brati Sveto pismo, bolj goreče pripovedovati ljudem o Jezusu – z drugimi besedami, narediti več. Načeloma ni nič narobe, če to delamo. Če pa se zanašamo na svojo moč, bomo kmalu ugotovili, da ne zmoremo vsega. To pogosto vodi v razočaranje ali oblikovanje skrajnih stališč.

Sveto pismo nas poziva, naj odložimo vse, kar nas ovira pri boju vere, saj se nas te reči držijo kot močno lepilo. Toda namesto da se vztrajno borimo proti vsem slabim navadam, kot so udobje, zavist, grenkoba, ponos, zamere, zaverovanost vase in še marsikaj drugega, bi morali čas preživljati z Jezusom: moliti, proučevati njegovo Besedo, dovoliti njegovemu Svetemu Duhu, da nas vodi, in ga prositi za moč, da bi zmagali. Potem bo naša vera rasla, naša ljubezen se bo krepila in naš značaj bo vedno bolj podoben Jezusovemu.

Günter Schlicke