Moč presojanja pomeni, da si lahko ustvarimo lastno mnenje in tako ocenimo situacijo. Zaradi tega osnova za nadaljnje ukrepanje temelji na razumu.

To lepo ponazarja dogodek iz Svetega pisma (2 Kr 7). Dve osebi na vodilnih položajih sta se znašli v enaki situaciji: bila je vojna, mesto je bilo že več mesecev oblegano. Vse zaloge hrane so pošle. Mesto se ni moglo več obdržati. Eden od njiju je bil obupan in je mislil, da Bog ne more več pomagati, četudi bi hotel. Drugi je bil optimističen in je pričakoval dober izid. Ne, nobeden od njiju ni bil neumen ali nerealen! Različne informacije so njuno presojo in ravnanje v enakih okoliščinah oblikovale popolnoma drugače.

Pri iskanju pravih rešitev je včasih treba spremeniti zorni kot in znova oceniti dejansko stanje stvari. Božja beseda, Sveto pismo, želi in lahko pokaže načine, kako to narediti. Tisti, ki dvomijo o tem in mislijo, da se lahko zanesejo le na lastno presojo, naj že zaradi sebe razmislijo o Jezusovem nasvetu: “Kdor je med vami pripravljen delati Božjo voljo, bo spoznal, če so te besede prišle od Boga ali pa prihajajo od mene” (Jn 7,17 ŽNZ). Jezus od nikogar ne zahteva, naj slepo zaupa Božji besedi, temveč ga spodbuja, naj to brez zadržkov poskusi.

V praksi to pomeni naslednje: poskušajmo najprej narediti to, kar nam pravi Božja beseda. Potem se lahko odločimo, ali bo to postala naša trajna osnova in ali ji lahko zaupamo v svojem vsakdanjem življenju.

Božja beseda je na voljo vsem – tako starim kot mladim. Zagotovo se ne prilagaja našim željam in predstavam. Bog nam želi pomagati, da bi danes in v prihodnosti prepoznali pravo pot do uspešnega delovanja. Kdor sledi Božji navigacijski napravi, Svetemu pismu, se mu nikoli ni treba obračati. Bog nam govori po svoji besedi in nas vodi k veri v Jezusa Kristusa.

Manfred Böttcher