31. januar
Za zdaj pa ostanejo vera, upanje, ljubezen, to troje. In največja od teh je ljubezen. Prvo pismo Korinčanom 13,13
Nedavno sem prebral tri kratke zgodbe:
- Nekega dne so se prebivalci oddaljene vasi odločili, da bodo molili za dež. Naslednje jutro so se vsi zbrali, vendar je le eden od njih prinesel dežnik. To je vera.
- Preden zaspimo, nimamo nobenega zagotovila, da se bomo naslednje jutro zbudili, a kljub temu nastavimo budilko. To je upanje.
- Mlad par se preseli v svoje prvo stanovanje. Že po nekaj urah se začneta prepirati. Kljub temu jima uspe zvečer skupaj zaspati. To je ljubezen.
Vero vsak človek razume drugače: nekdo ji pravi karma, torej nekakšna kazen in nagrada za naslednje življenje. Drugi veruje v Boga, ki ga »nadomešča« namestnik na zemlji. Nekdo drug pravi, da v ZDA obstaja religija, ki se vrti okoli špagetne pošasti. Toda ko me vprašajo o moji veri, skoraj samodejno odgovorim: »Verujem v Jezusa Kristusa, ki je postal človek in umrl za grehe sveta.«
O čem govori današnja svetopisemska vrstica? Kaj danes pomeni vera? Pismo Hebrejcem 11,1 pravi: »Vera je temelj tega, kar upamo: v zaupanju se kaže to, kar še ni vidno« [na podlagi prevoda Hfa]. Vera je torej zaupanje. Pri tem niso izključeni dvomi in boj z Bogom. Toda vera je gotovost in upanje, da se bo vse dobro izteklo. Na tem mestu Pavel z besedo »upanje« ne misli na upanje na dobro vreme, ampak na zaupanje v življenje po smrti. Ko bo Jezus ponovno prišel, bo končal vse trpljenje in zlo na tem svetu ter ustvaril nekaj povsem novega.
Kaj pa ljubezen? Ljubezen do Očeta in Jezusa Kristusa je temelj vere, saj nas je On prvi vzljubil (primerjaj z 1 Jn 4,8–10). Kadar koli beremo ali poslušamo Visoko pesem, se moramo zavedati, da to ni navadno ljubezensko pismo. To pismo je namenjeno ljudem in kaže, da je Bog ljubezen. Temu lahko zaupamo.
Patrick Kayser