Ali je mir na begu, da se je treba poganjati zanj in ga iskati? Če je tako, kje se skriva? Kje je doma? In kdo ga išče?

Nekaj je jasno: mir je minljiv, krhek in ranljiv. V Srednji Evropi že 75 let živimo brez vojne. A že pogled na balkanske države pokaže, da je to poseben dar. V preteklosti so bile na primer hladna vojna in razprave o oboroževanju v petdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Če ni vojne, še ne pomeni, da je nujno mir. Za mir je treba veliko več. Potrebujemo veliko moči in vztrajnosti, da ga najdemo in ohranjamo.

Tudi drugi glagol v stavku psalmista Davida se nanaša na minljivost miru. Moramo ga namreč iskati. Beseda v hebrejščini pomeni vztrajno prizadevanje za to, da bi nekaj iskali in dosegli. Oba glagola – iskati in poganjati se za čim – jasno povesta: mir ni stanje, ki traja večno, ko ga enkrat dosežemo. Mir ni prosto dostopen kot blago v supermarketu. Mir se zgodi in nastane – tukaj in zdaj. Zasveti se in se spet izgubi, če ga ne zagrabimo. Mir je živ proces, ki zahteva naše zavzeto delovanje. Z Božjo pomočjo ga lahko dosežemo.

Molivec 34. psalma pred zgoraj navedeno vrstico pove, kako lahko to naredimo: “Varuj svoj jezik hudega in svoje ustne varljivih besed!” (vr. 14). Iskanje in prizadevanje za mir se začne s tem, kar govorimo. To poznamo iz vsakega prepira. Ena sama napačna beseda – in mir izgine, zbeži za vogal, pobegne skozi vrata. Za ohranitev miru moramo biti še posebej pozorni na to, kaj govorimo. Za to potrebujemo miroljubno držo, ki zavestno govori dobre in zanesljive stvari. Martin Luter je osmo zapoved pojasnil tako: “Naj bi /…/ opravičili svojega bližnjega, /…/ govorili o njem dobro in vse obrnili k dobremu.”

Mir je odvisen od vsakega posameznika. Ko besede postanejo grobe, nasilje ni več daleč. Tisti, ki ne morejo nadzorovati svojih besed, niso daleč od tega, da ne bodo mogli nadzorovati niti samih sebe. Jezus nam je vzor tudi v tem pogledu.

Horst Jenne