Prebivalci Dresdna in turisti ga dobro poznajo. Gre za eno najbolj obiskanih znamenitosti v starem mestnem jedru: Fürstenzug. Veličastna umetnina na ulici Augustusstrasse je dolga 102 m, visoka 9,50 m in zavzema skoraj 1000 m² stenske površine, sestavljena pa je iz približno 25.000 ploščic meissenskega porcelana. Zakaj je ta največja porcelanska slika na svetu tako edinstvena? “Slika” predstavlja tisočletno zgodovino dinastije Wettin in prikazuje skupno 94 oseb po vrstnem redu njihovega vladanja. Zanimivo je, da nekatera imena spremlja epiteton ali vzdevek, ki poudarja glavno značilnost posameznega vladarja, na primer “ponosen”, “pobožen”, “prepirljiv”. Dvanajsti na tem seznamu je saški volilni knez Friderik II. z vzdevkom “krotek”.

Med starimi Grki je bila krotkost ena najbolj spoštovanih vrlin, a to je že dolgo nazaj. Ta izraz nam je vedno bolj tuj. V naši družbi govorimo kvečjemu o skladnosti, pripravljenosti na kompromise ali strpnosti oziroma tolerantnosti. Za “krotke mehkužce” ni prostora! V surovem političnem in poslovnem svetu prevladuje povpraševanje po silovitih prijemih; navsezadnje se moraš postaviti zase, če nočeš, da te kdo prikrajša. Tisti, ki ne pokažejo moči in se ne uveljavijo, so poraženci. To je vsakdanja resničnost, žal tudi v družinah.

Usodno bi bilo misliti, da je ta Jezusov blagor postal nepotreben, ker se zdi, da ne ustreza več našemu času, ki je prežet s terorjem, nasiljem in najbolj podlimi žalitvami. Prav nasprotno! Ravno zato so iskani krotki ljudje, ki jih težave in trpljenje ne zagrenijo; ki so blagi, dobrohotni in uravnoteženi; ki se obvladujejo in preudarno ravnajo tudi takrat, ko jih drugi žalijo; ki znajo vse to prenašati, vendar ne postanejo ”predpražniki”. Vredno je živeti tako – že zato, ker nam je sam Jezus dal zgled in ga povezal z obljubo.

Jürgen Schammer