V mojih najstniških letih mi je teta podarila Sveto pismo. Na notranjo stran je kot posvetilo napisala zgornjo svetopisemsko vrstico. Še vedno se spomnim, da sem o tej vrstici veliko razmišljal in se spraševal, kaj mi je teta želela sporočiti. “Delaj, kar si želi tvoje srce in kar je všeč tvojim očem.”

Kateremu mlademu človeku ni všeč, če mu kdo reče kaj takega! V praksi to pomeni: ”Dovoli si toliko svobode, kolikor hočeš.” Torej: spi s komer koli hočeš, menjaj življenjske partnerje, kolikorkrat hočeš, pij, kolikor hočeš, jemlji droge in si privošči, kar hočeš! Toda ali je to sporočilo omenjene svetopisemske vrstice? Če jo berete samo do te točke, ne boste pravilno upoštevali njenega nasveta in se boste znašli v slepi ulici. To mi je bilo jasno že takrat. Vrstica se namreč nadaljuje: “Vedi pa, da te za vse to Bog pripelje pred sodbo.” Naša svoboda torej ni brez odgovornosti, ki jo imamo pred Bogom. Pisec te svetopisemske knjige nas vabi k razmisleku o tem, kako živimo svoje življenje. Dobro premislimo, kako želimo živeti in čemu bomo dovolili vstopiti v naše življenje. Pametno se odločimo, v kaj se spuščamo in kaj želimo spustiti v svojo bližino.

Cena svobode je določena mera previdnosti. Izpolnjeno in dobro življenje je mogoče le znotraj dobro postavljenih meja. Ne moremo uresničiti vsakega življenjskega sloga in uživati v vsakem življenjskem užitku brez posledic. Pravilno se lahko odločimo le, če dobimo pregled nad tem, kaj je v življenju resnično pomembno in kaj zares šteje. Glede tega ima pisec teh besed jasen odgovor: “Spominjaj se svojega Stvarnika v dnevih svoje mladosti” (Prd 12,1). Spoštovanje Boga in pripravljenost živeti v skladu z njegovo besedo je “začetek modrosti” (Prg 9,10). Kdor Bogu reče da, bo nekaterim možnostim rekel ne. Toda to ne bo zmanjšalo njegove življenjske radosti!

Nisem pozabil na tetino posvetilo. Pomagalo mi je razmišljati o mojem življenju, včasih pa me je tudi rešilo pred neumnostjo. Hvaležen sem za to!

Günther Machel