Na seminarju za življenjske svetovalce sem srečal žensko, ki mi je povedala ganljivo osebno izkušnjo. Potem ko je več let skrbela za gospodinjstvo in otroke, se je želela vrniti v službo. Vendar kljub prizadevanjem ni mogla najti dela. Bila je obupana. Potem pa se je zgodilo nekaj čudovitega. Njen sin je začel opravljati civilno služenje v neki socialni ustanovi. Tam so bili zelo navdušeni nad mladeničevimi socialnimi veščinami in angažiranostjo. Zaposleni so bili tako presenečeni nad njegovo empatijo, da so želeli spoznati njegove starše. Ko je med obiskom končno prišlo na vrsto materino iskanje zaposlitve, so ji takoj ponudili stalno zaposlitev v ustanovi.

Ta izkušnja me je spodbudila k razmišljanju o številnih načinih, na katere lahko kot Božji otroci usmerimo pozornost ljudi na nebeškega Očeta. Poleg posredovanja znanja in resnic vere je vedno na voljo tudi nebesedno sporočilo. Kako torej spoznati drugo osebo? Ali lahko ostanem miren, ko kdo reče kaj, kar je mojim ušesom nenavadno, in se nanj raje odzovem z ljubeznijo?

Psiholog Carl Rogers je opisal tri globoko krščanske oblike vedenja, ki so pomembne za uspešen pogovor: 1) empatično razumevanje, 2) brezpogojno spoštovanje in 3) pristnost. Te veščine vedenja najdemo tudi v Svetem pismu in če jih uporabljamo, sogovorniku v pogovoru sporočamo, da je sprejet. To vodi k odprtosti, ki je pomembna podlaga za zaupanje. Zato je prav tako, kot so pomembne informacije, ki jih posredujemo, pomemben tudi odnos, ki ga zavzamemo do bližnjega.

Ne pozabimo, da nas Bog želi uporabiti kot svojo luč. Vedimo se tako, da bomo v ljudeh vzbudili radovednost glede našega Očeta v nebesih.

Peter Zaiser