Z ženo sva kolesarila po travnikih ob Labi v bližini Lüneburga. Zadnja huda poplava je pravkar minila in najhujša škoda je bila že odpravljena. Na nekem vrtu pred hišo sem zagledal velik kos blaga z napisom: “Hvala vsem znancem in neznancem, ki ste nam pomagali!” To mi je bilo všeč; ne samo, da je bil nekdo hvaležen – očitno so bili mnogi pripravljeni pomagati. Zelo lepo! Toda zakaj se s približno 20 milijoni ljudi v naši državi [v Nemčiji], ki so v takšnem ali drugačnem smislu odvisni, ravna s prezirom? Morda zato, ker so si za razliko od žrtev poplav v naših očeh “sami krivi”?

Kako je Jezus gledal na to? Rešil je prestrašeno prešuštnico, poskrbel za zmedenega cerkvenega delavca Nikodema in se celo v smrtni uri s pristnimi besedami upanja obrnil na zločinca, ki je visel poleg njega na križu. Za vse so bili krivi sami, kajne? Tudi jaz. Toda to očitno ni Jezusovo merilo. Morda smo zato, ker živimo v svetu, ki je prežet z grehom, krivci in žrtve obenem. Razumem, zakaj so nekateri ljudje takšni, kot so. Nekaj let sem delal z “neprilagojenimi” otroki, kar mi je odprlo oči. Kdo se ne bi mogel poistovetiti z bolečino osebe, ki ni zaželena? Vsak dan mu govorijo: “Nisi dober!” Na podlagi tega si misli, da je bolje obnašati se tako, da ga pretepajo, kakor da sploh ne bi bil deležen “pozornosti”. Neki fant izmed teh otrok je bil star le osem let, ko je prvič vzel mamila kot nadomestek za ljubezen. V tej “družini” ni bilo več mogoče preživeti dneva na drugačen način. Ali je bil za to kriv sam?

Danes je svetovni dan boja proti zlorabi drog, zato pišem vsem nam v razmislek. Ali morda kdo potrebuje mojo pozornost? Kdo je moj bližnji? Prilika o usmiljenem Samarijanu, v kateri je zapisano to vprašanje, ima samo en odgovor: kadar kdo potrebuje pomoč, mu moram pomagati. Pika. Vprašanje krivde tu ne igra nobene vloge. Pomembno je opozoriti, da ni vsaka pomoč “po občutku” tudi resnična pomoč. Pogosto je nujno strokovno svetovanje.

Kaj pa naš “prispevek” k tej splošni situaciji? Zatečemo se lahko le k Jezusu, ki odpušča, sprejema in nas spodbuja, da izberemo pravo pot. Rad bi svoje moči združil z njegovimi. Tudi učitelj postave je razumel, kdo je na pravi poti: “Tisti, ki se ga je usmilil in mu pomagal.” Jezus mu je odgovoril: “Da, pojdi in tudi ti delaj enako” (v. 37).

Ralf Schönfeld