Že od nekdaj se ljudje med seboj pogovarjamo na različne načine. Zdi se, da je to najbolj običajna stvar na svetu, a vendar nam je znanost dala vpogled v načela in pravila medsebojnega pogovarjanja, ki nam lahko koristijo in pomagajo. K temu je pomembno prispeval znanstvenik s področja komunikacije, Paul Watzlawick, ki bi danes dopolnil 102 let [rojen 1921].

Eno od temeljnih načel, ki jih je oblikoval, se glasi: Ni možno ne komunicirati. Kadar koli se ljudje srečajo, neizogibno komunicirajo, če to želijo ali ne – z jezikom ali brez njega, torej z besedami, kretnjami in vedenjem. Zato je dobro biti pozoren na to, kaj sporočamo in kako to delamo.

Drugo načelo poudarja, da po eni strani sporočamo vsebino, po drugi strani pa z govorico telesa – zavedno ali nezavedno – razkrivamo svoj odnos do sogovornika: ali smo empatični ali odklonilni, se počutimo nadrejene ali podrejene, smo jasni ali dvoumni?

Kako pa se kristjani sporazumevajo med seboj? Ali glede tega obstajajo posebna pravila in načini za verujoče ljudi? Jezus in apostoli so nam v Novi zavezi zapustili veliko namigov o tem. V današnjem uvodnem svetopisemskem besedilu smo prebrali Pavlov napotek.

Nikakor ni vseeno, kaj in kako se kristjani pogovarjamo drug z drugim, saj s tem sporočamo, kakšen odnos imamo do soljudi in tudi do Boga. V vrsticah pred Ef 5,4 Pavel jasno pove: Kot verniki imamo enega Boga in Gospoda, vsi pripadamo Kristusovemu telesu, ne živimo več v temi, ampak v luči. V našo sredo ne sodijo govorice in klevetanje, obrekovanje in žaljivke, prezirljive ali cinične pripombe.

Ali to ne velja tudi in zlasti za komunikacijo na internetu in družabnih omrežjih? Ali to ne velja tudi in predvsem danes?

Roland E. Fischer