Filmsko leto 2019 je bilo izjemno uspešno. Devet filmov je uspelo zaslužiti več kot milijardo dolarjev. Skoraj vsi govorijo o superjunakih v izmišljenem svetu. Izmišljene, fantastične zgodbe uživajo veliko priljubljenost. Ljudje se ne želijo nenehno soočati s težavami in grozotami sveta.

V 20. stoletju je vzpon fantazijske književnosti povezan z imenoma dveh krščanskih avtorjev: J. R. R. Tolkiena (Gospodar prstanov) in C. S. Lewisa (Zgodbe iz Narnije). Lewis je poudaril, kako močno je hrepenenje po drugačnem, boljšem svetu zakoreninjeno v našem srcu. Sanj o odrešitvi, zmagi nad zlom, spravi in miru ni možno ugasniti.

Očitno je potreba po zgodbah o upanju in odrešitvi del človeške narave.

Presenetljivo je, da je naraščajoča privlačnost fantastičnih svetov vzporedna drugim procesom. Govorim o bankrotu velikih idealov in vizij o sedanjosti. Upanje na pravičen in lep prihodnji svet se je razblinilo. Vse bolj razširjeno je prepričanje, da je svetovna zgodovina brezciljni in naključni kaos. Posledično narašča želja, da bi vendarle našli neki smisel in cilj. V filmih in televizijskih serijah to željo uresničujejo močni junaški liki. V spremstvu prijateljev in ob podpori modrega mentorja se junaki podajo v boj. V skrajni nevarnosti morajo tvegati ali žrtvovati svoje življenje, da bi premagali zlo. Le z nesebično predanostjo reševanju sveta lahko preprečijo katastrofo.

To je poučno tudi s krščanskega vidika: svet je tako poškodovan, da ga lahko rešijo le superjunaki. Toda kako naj ta svet proizvede superjunake, če smo vsi del poškodovanih človeških življenjskih razmer? Odrešitev lahko prinese le junak z nadčloveškimi močmi in lastnostmi. Dobra novica je, da je ta junak že tu!

Klaus Kästner