13.avgust
In ti, zakaj sodiš svojega brata? Ali pa ti, zakaj zaničuješ svojega brata? Saj bomo vendar vsi stopili pred Božji sodni stol.
Pismo Rimljanom 14,10
Znano je, da se kristjani pogovarjajo o drugih in da v svojih mislih hitro izrečejo sodbo: ”Le kako je to lahko storil?” ”Kako so si upali?” ”Ali je ona sploh verna?”
Nikoli ga nisem videl, kaj šele govoril z njim. Drug za drugega sva slišala le po ovinkih. On je živel v NDR [Nemška demokratična republika], jaz na Zahodu. On je bil pastor, jaz pa študent. On je imel družino, jaz ne. Nekega dne sem slišal, da svoje otroke pošilja v soboto v šolo. Takoj sem jasno presodil: ”Kako je lahko to storil?! Kako lahko tako izda Boga! In kakšen zgled je za svojo družino in cerkev!” Po padcu berlinskega zida sem spoznal kolege iz nekdanje NDR, a njega nisem nikoli srečal. Vendar smo se o njem pogovarjali. Vprašal sem se: ”Kako je lahko to storil?!” Nekdo je ljubeče stopil k meni in mi povedal o grožnji, da mu bodo odvzeli otroke, če jih v soboto ne bo poslal v šolo. To je bil njegov položaj: odločiti se, da bo imel otroke ves teden pri sebi, da se bo z njimi lahko pogovarjal o Bogu in svoji veri, potem pa se v soboto ukloniti pritisku državne oblasti. Ali pa izgubiti svoje otroke in sploh ne vedeti, kje so. Kako sem torej jaz lahko sodil o tem? Kako sem lahko sodil, ne da bi poznal okoliščine?
Kako malo upoštevamo dejstvo, da nas lahko Božji sovražnik v mnogih primerih postavi v položaj, v katerem je nemogoče ostati brez krivde. In kako hitro smo potem mi, ki smo le opazovalci, sodniki, namesto da bi se drugemu približali z usmiljenjem in sočutjem!
”Kaj vas je pripeljalo do takšnega stališča?” sprašuje Pavel. Ali morda vzvišenost lastne pravovernosti? Ali pomanjkanje vpogleda v položaj drugega? Morda pa gre preprosto za pomanjkanje razmisleka? Takšna drža ne potolaži, temveč težavo še okrepi. Je v nasprotju z Jezusovo držo. On nam želi pomagati in nam zagotavlja odpuščanje, tudi ko drugi zmajujejo z glavo. Zelo dobro pozna dileme, ki nam jih hudič prireja, ter želi poravnati in celovito popraviti to, kar nam je spodletelo.
Heinz-Ewald Gattmann