Na prvi pogled se ne opazi nič nenavadnega. A če pogledate od blizu, boste videli, da cerkvena ura Marijine cerkve v Bergnu na otoku Rügen namesto 60 minut kaže 61 minut na uro. Razlaga za to je naslednja: leta 1983 se je med nevihtno nočjo iz cerkvenega stolpa odtrgal številčnik ure in ga je bilo treba zamenjati. Med popravilom so se delavci zmotili in postavili eno točko preveč. Sprva je za to vedel le župan. Mediji so na to posebnost opozorili šele leta 1999.

Seveda se zaradi tega ure niso podaljšale. Vendar ima zamisel določeno privlačnost. Če bi vsako uro pridobili eno minuto, bi to pomenilo približno pet dni več na leto. Kako bi izkoristili ta čas? Ali ne bi bili ti dnevi zelo hitro zapolnjeni z različnimi dejavnostmi? Čeprav nam sodobna tehnologija olajša mnoga opravila in nam dejansko ponuja več možnosti, se zdi, da nam ure in dnevi minevajo vse hitreje. Vedno več je treba narediti v vedno krajšem času. Včasih se zdi, da poskušamo v eno življenje spraviti dve življenji.

Toda človek ni stroj. Naše življenje, ki nam ga je podaril Bog, potrebuje odmore. Ker lahko delamo, nakupujemo in se zabavamo ob skoraj vsakem času in na skoraj vsak način, smo izgubili ritem, ki ga je zasnoval Bog. Potrebujemo čase, ki nam omogočajo, da predelamo in razvrstimo svoja doživetja in izkušnje. Ali ni zanimivo, da je Jezus svojim učencem naročil, naj si vzamejo odmor, kot opisuje zgornje besedilo iz Evangelija po Marku? Če ni časa niti za hrano, kako dolgo bomo še zdržali? Živeti v ritmu pomeni, da načrtujemo odmore, dovolj spimo in tudi prenehamo nenehno zapolnjevati vmesni čas z brskanjem po pametnem telefonu.

Prav tako je dobro, da vsak dan zavestno načrtujemo čas tišine za poslušanje Boga ali pogovor z njim, saj Stvarnik ni zaman določil sobote za tedenski dan počitka.

Günther Machel