Kot majhna deklica sem nekoč tekla proti nezavarovanemu robu na gradbišču. Mama je zakričala in me opozorila s prodornim glasom. Toda moja babica je hitro pograbila pločevinko s piškoti in zaklicala: »Poglej! Boš piškot?« Obrnila sem se. Ko sem pozneje slišala to zgodbo, sem bila prepričana, da je babica takrat prejela božanski navdih. Piškotki so uspešnejši od opozorilnih klicev.

Ali se veselite novega leta – ali pa ga začenjate zaskrbljeno? Ni enostavno, saj je v novicah toliko tega, kar vzbuja strah. A na novoletni dan se spomnim tudi stvari, ki me veselijo in me tako rekoč »vabijo« v novo leto.

Svetopisemskim prerokom ni bilo toliko pomembno, da nekaj napovejo, ampak da nekaj oznanijo. Jasno so povedali, kakšne so v resnici stvari in kaj se bo zgodilo, če ljudje ne bodo ničesar spremenili. Pokazali so, kakšne bodo posledice – kakor na primer raziskovalci podnebja v današnjem času: Če boste še naprej živeli tako kot do zdaj, bo to imelo vidne posledice.

Toda svetopisemski preroki niso le svarili. Oblikovali so tudi pozitivne protipodobe, ki so dajale pogum za drugačno življenje. Z Božjo pomočjo se morda še najdejo alternative, nekakšne »vabe«. Izaija ljudem obljublja konec žalovanja, okusno hrano in veselje do življenja. Zdržite! Da, preživljate težko obdobje, vendar ne obupajte nad Bogom. Prišel bo drugačen čas!

Želim si, da nikomur med nami ne bi zmanjkalo misli upanja, a ne razumimo jih kot gradove v oblakih, ampak kot nekaj mikavnega. Potrebujemo ljudi, ki so kot preroki in realno povedo, kaj se bo zgodilo, če ničesar ne spremenimo, a ki tudi pozitivno predstavijo, kako se lahko stvari dobro iztečejo, če nekaj naredimo z zaupanjem v Boga.

Vsem nam želim, da bi čez eno leto lahko rekli: »Nismo zaman čakali.« V tem smislu naj bo leto 2023 dobro.

Beate Strobel