1.februar
Bog je sicer neviden, vendar ljudje že od nekdaj lahko vidijo in doživijo njegovo božansko moč in veličino v njegovih delih in v vsem, kar je ustvaril. Zato se nihče ne more izgovarjati, češ da ničesar ni vedel o Bogu.
Pismo Rimljanom 1,20 (ŽNZ)
Pred kratkim sem moral k ušesnemu zdravniku. Po pregledu z različnimi napravami sem mlademu zdravniku rekel: “Neverjetno, kaj vse lahko izmerite s svojimi napravami! Zdi se mi, da ima uho zelo zapletene funkcije. Ali mislite, da je to nastalo samo od sebe, ali pa je uho izdelal načrtovalec, Stvarnik?” Kar je sledilo, me je presenetilo: “Ne verjamem v oblikovalca, saj je vse to preveč zapleteno!”
V medijih je človek, ki verjame v oblikovalca, zelo hitro razglašen za fundamentalista. Zaradi pritiska javnosti si mnogi ne upajo priti do povsem očitnega zaključka na podlagi kompleksnosti narave. Živimo v svobodnem zahodnem svetu, vendar le delno. Ideja evolucije prežema vsa področja znanosti in je boginja našega časa, ki se ji morajo vsi pokloniti. Temu se pridružuje še “bog naključja”, ki v imenu znanosti izpodriva višjo inteligenco, ki je načrtovala in ustvarjala.
To, da bi se zelo zapleteni procesi razvili sami, spominja na antično ”poboževanje” narave. Niti snov niti drugi gradniki sami po sebi nimajo inteligence. Samozavestno lahko rečemo: “Vse kompleksno – tudi naravo – je nekdo načrtoval in ustvaril.” Kako so že govorili v razsvetljenstvu? “Bodi pogumen in uporabljaj svoj razum” (Immanuel Kant) – ne glede na to, kako nas nekateri danes zastrahujejo z besedo “znanost”, kadar gre za vprašanje nastanka sveta in življenja. V resnici pa se z vsem tem želi povedati, da je Bog mrtev ali daleč od nas. “Ta, ki je zasadil uho, da bi ne slišal? Ta, ki je ustvaril oko, da bi ne videl?” (Ps 94,9)
Opravka imamo z živim Stvarnikom, ki želi na konkreten način delovati v našem življenju – če je naše uho le odprto zanj.
Peter Zaiser